Skip to main content

Bednjo v sarce..Jouničino tikvenjočo




Jounico je tikvi ebijeljilo,
ne rijepni ribež neribolo
i ped taški kuman dijelo.
Cijelu je nuoć tikvi tišole
do bi se vjutre z paći dišole.

Tijeste je Jounico tijenke rezvlijeklo,
prek cijelego stuolo kok stelnjok nevlijeklo. 
A mi po sme sume mučoli,
v parste je gledeli, 
z muku tišoli
i mislili kok bume jeli..

Tikvi je sirem zmiješolo,
jojce sterlo i peseljilo. 

Fljetne je nodev rezmatolo,
a te po je tijeste preklepilo,
ne lepor pevlijeklo 
i v peć prišlepilo. 

Je po sma je bili rodi
do je z paći 
zedišolo 
cvrćeći..

A Jounico je izde mijesilo.. 
ed estounjke mlinec resukolo. 
Pe tijestu je nodev pematolo
i edzgere cuker pesipolo. 

Tikvi i cuker, 
de po tago imu? 
F čudu sme gledeli,
ali sme zgruntoli:
slotke bume jeli! 

Dišolo je tikvenjočo, 
žorko, 
vrućo,
demoćo..

Jouničino tikvenjočo
izde zdej me v mlodest vraućo! 

(za moju baku Janicu i sve one njezine fine tikvenjače..osobito sa šećerom.. <3 ) 


Comments

Popular posts from this blog

Pesluhni..

Mieglo,  bielo,  gusto. Z nuožem ju rezoti mareš. Zeplalo sa funju husto, nič ne vijdiš kum ged sa ekranaš.  Tišino,  belino,  snieg ped škernjumi škripi,  a manje sa,  sume izde mule,  tok steji.. Pesluhni,  s firunjco, šušljo snieg fneduol. Pesluhni,  perhne ftič adzgeri , z hrausto ne buor.  Pesluhni,  mieglo šlojer spuščo. Med grunje je uopol,  ne snieg.  Fute tišine, fute beline, zospol je  noš  brieg.. 

Bednjo v sarce..Šimekevo vijolino..

                                                                                                                Kokev je te mejki zvuk, ko sa te čuje, rezbijo muk? Pelajku, stihego prične, a te po vesele zefućne!  I tok ritem vudiro ko tečne v sarce diro! Fljetne eberne, kiklju zevarne. Lijeve po dasne se prigne, nuogo nuogu stigne.. Tuljike rodesti nejsi ko si ju sauki rod prejsi!  Ali sume muzikunt prouvi sauku žicu peznu i nuotu prof etprouvi.  Njegevi parsti tok žice glaudiju do cijelu družinu ne nuoge vobiju!  (u sjećanje na dragog Šimeka, njegovu violinu i sve naše trenutke radosti..) 

Beljautvo

  Kok ja bile,  ko vum peviem, pred manu ja targol, jo po ze njiem. Red pe red keruzo sa pebrolo. Ž njive sma edešli, ze numi sume mieglo ja estaulo. Cielu nuoć sa ter bieljile, ner po ner sa prof i spile. F tmice tarde niše ze pumet maurol nie, nie nus brigo bile če sa koj zezvie. Paklje beljautve tmico sa rezešlo, a jo sum po sa žnjiem de kuonco življanjo zešlo. Marija Grah, 11.10.2023.