Skip to main content

Bednjo f sarce...Jounine..



Sauke ljete,
dien pe dien,
Jounine sa desmiče-
mi po ze njem.
Jounico suma e tam dnavu peviedo,
ko se bu kuhole-
vač čaden dni zviedo.
'Izda ta ljete,
druge ma marti na bu,
Izda ta ljete,
kie znu k ljetu kok bu!'
I tok vač ne liete
Jounine ja dien
vači ed Bežićo
f kolendoru sa čeljenieja siem!
Dvojšastego sadmego zidu se si!
Prouvo sa tikvenjočo zemiesi!
Rujngljice, kuhoče, tunieri-
pe ciele hiže sa zvenji!
'Vugni se,
doj mi te,
ko tuj stejiš!
Triebe ja skečiti
nie ko ma glediš!'
Gozderice sa pe hiže vertiju,
ko nej koj zgerele
vekuoluk glediju!
Tikvenjočo f ruolju,
krumpier f panjefce,
mase ne plehu,
šelouto f zdelice.
Fljatne sa uobed zgetovljo
deklje sa Jounico z decu zebovljo.
'Izde jane Jounine ja prašle,
kie znu a bu druge dašle.
Zote nojte sa čemeriti,
nojdite si cojto ze skup biti.
F čousu ti prajde življanje ta,
i ljete mine,
lejti zo sa..' 

Comments

Popular posts from this blog

Pesluhni..

Mieglo,  bielo,  gusto. Z nuožem ju rezoti mareš. Zeplalo sa funju husto, nič ne vijdiš kum ged sa ekranaš.  Tišino,  belino,  snieg ped škernjumi škripi,  a manje sa,  sume izde mule,  tok steji.. Pesluhni,  s firunjco, šušljo snieg fneduol. Pesluhni,  perhne ftič adzgeri , z hrausto ne buor.  Pesluhni,  mieglo šlojer spuščo. Med grunje je uopol,  ne snieg.  Fute tišine, fute beline, zospol je  noš  brieg.. 

Bednjo v sarce..Šimekevo vijolino..

                                                                                                                Kokev je te mejki zvuk, ko sa te čuje, rezbijo muk? Pelajku, stihego prične, a te po vesele zefućne!  I tok ritem vudiro ko tečne v sarce diro! Fljetne eberne, kiklju zevarne. Lijeve po dasne se prigne, nuogo nuogu stigne.. Tuljike rodesti nejsi ko si ju sauki rod prejsi!  Ali sume muzikunt prouvi sauku žicu peznu i nuotu prof etprouvi.  Njegevi parsti tok žice glaudiju do cijelu družinu ne nuoge vobiju!  (u sjećanje na dragog Šimeka, njegovu violinu i sve naše trenutke radosti..) 

Beljautvo

  Kok ja bile,  ko vum peviem, pred manu ja targol, jo po ze njiem. Red pe red keruzo sa pebrolo. Ž njive sma edešli, ze numi sume mieglo ja estaulo. Cielu nuoć sa ter bieljile, ner po ner sa prof i spile. F tmice tarde niše ze pumet maurol nie, nie nus brigo bile če sa koj zezvie. Paklje beljautve tmico sa rezešlo, a jo sum po sa žnjiem de kuonco življanjo zešlo. Marija Grah, 11.10.2023.