Ne prutljet.. Fijutre.. Rune.. Čez uobluk gledi ed miegle krune. Sume ja ne varhe briego sa salo, nie go delje bile, kok do se ed nabo etarglo. Sive nabe, dejž stihego škrepi, sunce ner ped eblouki izde spi. Ni cumenko vetro nemo, čiste nič, sa steji. Kokti kokvo zmeržnjeno sceno f tere znotiželjne lice čez uobluk gledi. I čauko. Kok ne čeke. Čauko ljepše vrieme neke. Tepluote, sjojo, ničesero nie. Marti je pertuljetje fkrol kie? Ter mu sine, lice mu zesvieti: Do go tokvih dnave nie, kie bi se veseljil ljeti? Do go diežđo nie, ko bi sunce bile? Sume vručinjovo- njive bi i teršje sušile. Do go diežđo nie ko bi pertuljet bilo? Sume prošnjovo grado štero se f dročje skrilo.. Vedri se pemulu.. Sago izde gnjes bu...