Skip to main content

Ne prtuljet

 



Ne prutljet..

Fijutre..

Rune..

Čez uobluk gledi ed miegle krune.

Sume ja ne varhe briego sa salo,

nie go delje bile,

kok do se ed nabo etarglo. 


Sive nabe,

dejž stihego škrepi,

sunce ner ped eblouki izde spi. 


Ni cumenko vetro nemo, 

čiste nič, 

sa steji. 

Kokti kokvo zmeržnjeno sceno

f tere znotiželjne lice čez uobluk gledi.


I čauko.

Kok ne čeke. 

Čauko ljepše vrieme neke. 


Tepluote, sjojo, ničesero nie. 

Marti je pertuljetje fkrol kie? 


Ter mu sine, 

lice mu zesvieti: 

Do go tokvih dnave nie, 

kie bi se veseljil ljeti? 


Do go diežđo nie, 

ko bi sunce bile? 

Sume vručinjovo-

njive bi i teršje sušile. 


Do go diežđo nie ko bi pertuljet bilo? 

Sume prošnjovo grado štero se f dročje skrilo.. 

 

Vedri se pemulu.. 

Sago izde gnjes bu... 


Comments

Popular posts from this blog

Pesluhni..

Mieglo,  bielo,  gusto. Z nuožem ju rezoti mareš. Zeplalo sa funju husto, nič ne vijdiš kum ged sa ekranaš.  Tišino,  belino,  snieg ped škernjumi škripi,  a manje sa,  sume izde mule,  tok steji.. Pesluhni,  s firunjco, šušljo snieg fneduol. Pesluhni,  perhne ftič adzgeri , z hrausto ne buor.  Pesluhni,  mieglo šlojer spuščo. Med grunje je uopol,  ne snieg.  Fute tišine, fute beline, zospol je  noš  brieg.. 

Bednjo v sarce..Šimekevo vijolino..

                                                                                                                Kokev je te mejki zvuk, ko sa te čuje, rezbijo muk? Pelajku, stihego prične, a te po vesele zefućne!  I tok ritem vudiro ko tečne v sarce diro! Fljetne eberne, kiklju zevarne. Lijeve po dasne se prigne, nuogo nuogu stigne.. Tuljike rodesti nejsi ko si ju sauki rod prejsi!  Ali sume muzikunt prouvi sauku žicu peznu i nuotu prof etprouvi.  Njegevi parsti tok žice glaudiju do cijelu družinu ne nuoge vobiju!  (u sjećanje na dragog Šimeka, njegovu violinu i sve naše trenutke radosti..) 

Beljautvo

  Kok ja bile,  ko vum peviem, pred manu ja targol, jo po ze njiem. Red pe red keruzo sa pebrolo. Ž njive sma edešli, ze numi sume mieglo ja estaulo. Cielu nuoć sa ter bieljile, ner po ner sa prof i spile. F tmice tarde niše ze pumet maurol nie, nie nus brigo bile če sa koj zezvie. Paklje beljautve tmico sa rezešlo, a jo sum po sa žnjiem de kuonco življanjo zešlo. Marija Grah, 11.10.2023.