Skip to main content

Jesenska igra

 


Jesen pod nogama šušti,

lišće premeće po putu.

Pucketa,

poleti, 

s drveta pljušti, 

rasipa boju žutu...

Sunce kroz oblake grije,

čas vidiš ga

čas ti se skrije.

I dok svjetlo i sjena se tuku,

vjetar ispruži svoju ruku,

dodirne nježno krošnju zlatnu,

zanjišu se kesteni ko na klatnu...

Odjednom-

jedan po jedan,

s grane na lišće padnu,

niz strminu, 

ko' na sanjkama polete

i- 

pljus- 

u tamnu vodu slete...

A jesen se slatko zahihoće

pa poleti med drvećem

da dohvati 

zrelo 

voće...


Marija Grah, 25.10.2022. 

 

Comments

Post a Comment

Popular posts from this blog

Da je meni...

  Na tom svijetu, de sme mi? Sunce svijeti, dežđ curi. Pod oblukem ftić popijeva, sred dvorišća mačka zijeva. Izde jan ja dien pri kraju, ispod brajde sam kak f raju.  Da je meni tuj prespati, jutra snena ž njim si fkrasti... Autorica: Marija Grah, 1.5.2025. 
Post a Comment
Read more

Pesluhni..

Mieglo,  bielo,  gusto. Z nuožem ju rezoti mareš. Zeplalo sa funju husto, nič ne vijdiš kum ged sa ekranaš.  Tišino,  belino,  snieg ped škernjumi škripi,  a manje sa,  sume izde mule,  tok steji.. Pesluhni,  s firunjco, šušljo snieg fneduol. Pesluhni,  perhne ftič adzgeri , z hrausto ne buor.  Pesluhni,  mieglo šlojer spuščo. Med grunje je uopol,  ne snieg.  Fute tišine, fute beline, zospol je  noš  brieg.. 
Post a Comment
Read more

Bednjo v sarce..Šimekevo vijolino..

                                                                                                                Kokev je te mejki zvuk, ko sa te čuje, rezbijo muk? Pelajku, stihego prične, a te po vesele zefućne!  I tok ritem vudiro ko tečne v sarce diro! Fljetne eberne, kiklju zevarne. Lijeve po dasne se prigne, nuogo nuogu stigne.. Tuljike rodesti nejsi ko si ju sauki rod prejsi!  Ali sume muzikunt prouvi sauku žicu peznu i nuotu prof etprouvi.  Njegevi parsti tok žice glaudiju do cijelu družinu ne nuoge vobiju!  (u sjećanje na dragog Šimeka, njegovu violinu i sve naše trenutke radosti..) 
Post a Comment
Read more